PROTI-KORONA MEGA ZAKON IN DELOVNO PRAVO

 

V zadnjih dneh se vsem samozaposlenim, delodajalcem, kmetom, zaposlenim in ostalim sama po sebi porajajo vprašanja kako naprej, do kakšne pomoči smo upravičeni, kako se z zadnjimi zakoni spreminja zakonodaja,… Zaradi takih in drugačnih vprašanj smo se obrnili na Odvetnico Petro Janželj, ki se v naši občini ukvarja z odvetniško službo. Vsem strankam zagotavlja celovito pravno storitev od svetovanja, priprave aktov in pogodb do zastopanja v najbolj zahtevnih sodnih postopkih. Specializirana jo za področje delovnega prava. Pokriva pa tudi druga področja. 

Spodaj je pripravila krajši čistopis prvega zakona, ter vse bistvene informacije.

 

PROTIKORONA MEGA ZAKON IN DELOVNO PRAVO

Dne 11.4.2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. aprila 2020

(link: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0766/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo-ziuzeop).

V tem članku so predstavljeni ukrepi, določeni v ZIUZEOP, ki se nanašajo na DELOVNO PRAVO. Vsi ukrepi, ki so predstavljeni v nadaljevanju, so navedeni v III. delu zakona, ki določa začasne ukrepe.

ZIUZEOP v 20. členu določa, da ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov sprejetih na njegovi podlagi, veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, če ta zakon ne določa drugače. V primeru, da do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, pa se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 3. maj 2020, podaljšajo za 30 dni, torej do konca junija 2020.

Glavne ukrepe, ki se nanašajo na delovno pravo, lahko razdelimo v naslednje skupine:

  • povračilo nadomestil plač in oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki dela pri delodajalcu upravičeno ne opravljajo;
  • oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obveznost izplačila kriznega dodatka za delavce, ki v času epidemije delajo;
  • mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike, verske uslužbence in kmete;
  • oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence in kmete ter
  • pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne odsotnosti dalje.
  1. POVRAČILO NADOMESTIL PLAČ IN OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA DELAVCE, KI DELA PRI DELODAJALCU UPRAVIČENO NE OPRAVLJAJO:

Čakanje na delo doma in odsotnost zaradi višje sile:

ZIUZEOP določa dve različni situaciji, ko delavec pri delodajalcu dela upravičeno ne opravlja, in sicer:

  • delavec dela pri delodajalcu ne opravlja zato, ker je delodajalec delavcu začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in ga je zato pisno napotil na čakanje na delo doma (začasno čakanje na delo) ali
  • delavec dela pri delodajalcu ne opravlja zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami (odsotnost zaradi višje sile).

V obeh primerih ZIUZEOP določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 137. člen ZDR-1, nadomestilo plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (minimum povrnjene višine nadomestila). Nadalje pa ZIUZEOP določa da se izplačano nadomestilo plače s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca (maksimum povrnjene višine nadomestila).

Kriteriji za uveljavljanje pravic:

ZIUZEOP določa, da lahko pravico do nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki:

  • ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 % oziroma ne opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in
  • ki oceni, da mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019 (v primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno prejeto pomoč̌) in
  • ima plačane obveznosti do države(to pomeni, da ima plačane vse dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti pri FURS-u na dan oddaje vloge ter pri FURS-u predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let) in
  • ni v stečajnem postopku.

Če delodajalci v letu 2019 niso delali, zakon določa drugačen kriterij glede prihodkov:

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25% zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi z dohodki v mesecu februarju 2020 ali so utrpeli vsaj 50% zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Uveljavljanje pravic:

ZIUZEOP določa, da delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plačne z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer v:

  • v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020 ali
  • v 8 dneh od uveljavitve tega zakona (torej do 18.4.2020), če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavci zaradi višje sile niso mogli opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, pri čemer lahko delodajalec uveljavlja pravico do nadomestila plače za obdobje od 13. marca 2020.

Skladno z ZIUZEOP mora delodajalec vlogi priložiti izjavo, za pravilnost katere bo materialno in kazensko odgovoren, in sicer:

  • da delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije, zaradi česar je delavce pisno napotil na začasno čakanje na delo doma in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače oziroma
  • da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Poleg obeh izjav, bo delodajalec moral predložiti tudi ustrezna dokazila (npr. dokazila o pisni napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga).

Zavod RS za zaposlovanje o vlogi odloči v roku osem dni s sklepom.

Povračilo nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca) se delodajalcu izplačuje mesečno (v sorazmernem deležu ali v celoti), in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

V skladu z zakonom so delodajalci za delavce, ki prejemajo nadomestilo bodisi zaradi začasnega čakanja na delo doma zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga bodisi zaradi tega, ker dela ne morejo opravljati zaradi višje sile, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja v tem primeru v celoti plačuje Republika Slovenija.

Obveznosti delodajalca:

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače ima delodajalec naslednje obveznosti:

  • delavcem mora izplačevati neto nadomestila plače;
  • ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo;
  • če delavca pozove, da se vrne na delo, mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
  • če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, mora o tem obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.

Če delodajalec ravna v nasprotju s temi obveznostmi, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v 3x višini.

  1. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE IN OBVEZNOST IZPLAČILA KRIZNEGA DODATKA ZA DELAVCE, KI V ČASU EPIDEMIJE DELAJO:

ZIUZEOP določa, da so delodajalci za delavce (iz 1. do 4. in 6. odstavka 14. člena ZPIZ-2), ki v času epidemije delajo, oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do teh ukrepov.

Nadalje ZIUZEOP določa, da morajo delodajalci delavcem, ki v časeu epidemije delajo, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. 

  1. MESEČNI TEMELJNI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE, VERSKE USLUŽBENCE IN KMETE:

Upravičenci:

Na podlagi ZIUZEOP so upravičenci do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka:

  • samozaposleni – če na dan 11.4.2020 opravljajo dejavnost in so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi zavarovalni podlagi,
  • verski uslužbenci – če imajo na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost,
  • kmetje – če so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi podlagi ter
  • družbeniki – če so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2 (pod enakimi pogoji kot samozaposleni).

Kriteriji za pridobitev pomoči:

Vsi našteti so do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka upravičeni v primeru, če:

  • so pravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do dne 11.4.2020 in
  • zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, kar pomeni:
  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ni upravičen tisti, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.

ZIUZEOP pa poleg navedenega pri samozaposlenih določa še dodatnin pogoj za upravičenost do pomoči, ki se bo ugotavljal šele po zaključku leta 2020. ZIUZEOP določa, da je pomoči upravičen tisti samozaposleni, ki mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ni dosegel več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.

Uveljavljanje pravice:

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka morajo upravičenci preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (e-Davki) predložiti posebno izjavo, s katero izjavijo, da so osebe, kot jih opredeljuje ZIUZEOP, in da zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu ter v informacijskem sistemu (e-Davki) primerno označiti, katere pravice uveljavljajo in za katere mesece.

Upravičenec bo lahko prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec 2020 in po 700 eurov za meseca april in/ali maj 2020.

Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 (31.5.2020 je tudi zadnji dan za vložitev izjave) za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020.

  1. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA SAMOZAPOSLENE OSEBE, KMETE IN VERSKE USLUŽBENCE:

Skladno z ZIUZEOP so nekateri upravičenci za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Glede na besedilo zakona v tem delu, pa je razumeti, da bo lahko prišlo tudi do sorazmerne oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja za mesec marec 2020.

Upravičenci:

  • samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi;
  • kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi ter
  • verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti

Uveljavljanje pravice:

Navedeni upravičenci morajo za uveljavitev te pravice predložiti izjavo, da zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka (glej prejšnjo točko) se uporabi ista izjava na portalu e-Davki.

Za oprostitev plačila za vsa obvezna socialna zavarovanja za posamezni mesec morajo upravičenci izjavo predložiti najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec 2020, za katerega lahko vložijo do konca aprila 2020.

  1. PRAVICA DO NADOMESTILA MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA ZARADI BOLEZNI ALI POŠKODBE, KI GRE V BREME OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA OD PRVEGA DNE ODSOTNOSTI DALJE:

Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) se nadomestilo zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (načeloma) krije šele od 31. dne zadržanosti od dela.

ZIUZEOP določa, da se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP pravico do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe (v nadaljevanju: nadomestilo OZZ), in sicer v svoje breme (npr. samozaposleni) ali v breme delodajalca, ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi ZIUZEOP, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve ZIUZEOP do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020.

Glede na to, da tudi ta ukrep spada pod III. del zakona, kjer so urejeni začasni ukrepi z veljavnostjo od 13.marca 2020 do 31. maja 2020, bi bilo smotrno, da bi se nadomestilo OZZ krilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v času od vključno 13. marca 2020, če je bil zavarovanec že takrat začasno zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Delodajalec in samostojni zavezanec vložita zahtevo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

  • povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ;
  • izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.

 

 

Close Menu